Dve znamenitosti iz zakladnice slovenske kulturne dediščine so učenci zadnje triade lahko spoznavali na kulturnem dnevu 7. oktobra. Pot nas je v spremstvu vodičke iz CŠOD najprej vodila do samostana Stična, ki je edini še delujoči cisterijanski samostan v Sloveniji, znan tudi po Stiških rokopisih iz 15. stoletja. Obiskali smo najstarejši del poslopja ter spoznavali rokopise, rokopisne veščine in pripomočke pisarjev. Že v 17. stoletju je bil samostan prava zakladnica znanja, v katero se je večkrat vračal mnogoznalec Janez Vajkard Valvasor po številne podatke, ki jih je potreboval pri pisanju svojega največjega dela Slava Vojvodine Kranjske. Celotno delo zajema 4 zvezke/knjige, ki so razdeljeni na 15 knjig/poglavij; skupaj ima delo 3532 strani, 24 prilog in 528 bakrorezov. Na gradu Bogenšperk hranijo original tega dela, v katerem je predstavil Kranjsko s pomočjo različnih znanosti, kot so zgodovina, geografija, topografija, medicina, etnologija, biologija in geologija. Njegovo zanimivo življenje in neprecenljivo delo, kateremu je posvetil vse svoje življenje in imetje, je predstavljeno v grajskih sobanah, kjer smo se srečali tudi s čarovništvom, saj smo si lahko ogledali novo zanimivo razstavo o vraževerju in vražah v našem prostoru.
Nina Grabenšek Kadilnik
Foto: Mojca Hojski, Matevž Ocvirk, Nina G. Kadilnik