Učenci predmetne stopnje so pri uri slovenskega jezika pisali pesmi o “korona času”. V rime in kitice so ujeli svoje misli, občutke, stiske in veselje.

SPREMENJENO ŽIVLJENJE
Tajda, 8. razred


Vse se je 13. marca v petek začelo, 
ko smo še vsi po mestih brez mask hodili veselo. 
Bil je lep dan, 
dokler nismo šli od vseh ljudi stran. 

Na začetku smo imeli veselje, 
da doma bomo ostali, 
na koncu bomo pa še svojo hišo prodali. 

Vsi učenci se na daljavo učijo, 
in za svojimi mizami z računalniki
sedem ur na dan sedijo. 

Učitelji so strogi tudi na daljavo, 
ko slutijo, da se pri pouku igramo
s to našo sodobno napravo. 
Vedno so v šoli gledali vsak naš korak, 
sedaj pa lahko samo upamo,
da naredimo čim manj napak. 

O ta karantena nam uničuje službe, šole in življenja, 
korona pa iz dneva v dan spreminja naša mišljenja. 

Ljudje so zaradi tega obupnega časa  
izgubljali službe, 
ostali pa šteli nove okužbe. 

Vsepovsod moramo nositi maske, 
da jo lahko iz te epidemije odnesemo brez praske. 

 Veliko ljudi je v Sloveniji zaradi korone zbolelo ali umrlo, 
in veliko trgovskih centrov se je zaprlo. 

Zato upam, da bo šla korona čimprej stran, 
za kar pa država Slovenija potrebuje boljši plan. 

KORONAVIRUS 
Nina, 7. razred


K nam  je prišel 
kot strela z jasnega,
 je na glavo obrnil nam svet. 

Učenje od doma res ni najlažje, 
vendar trudimo se, kar se le da. 
Ostati doma je treba za druge, 
S katerimi  usoda lahko se poigra. 

Zdaj ko že četrti teden mineva, 
vseh nas glavobol se loteva. 
Radi bi hodili med ostale ljudi 
in si odstranili vse skrbi. 

A zaenkrat izgleda, 
da bo še dolgo tako. 
Virus, pomahaj v slovo!

NEKAKŠEN NOVI ČAS 
Luka, 6. razred

Virus prišel je v vas, 
čakamo, da odide od nas. 

Maske nositi moramo,  
družiti se v šoli in 
zunaj ne moremo. 

Šola na daljavo nekako gre, 
zapirajo se še trgovine vse. 
Dobro pa nekaj je,  
da testov in spraševanj manj je le. 

Čakamo, da v šolo pridemo, 
se veselimo in skupaj učimo. 
Upam, da še letos v šolo gremo, 
da vsega znanja ne zamudimo. 

KORONA BES
Samo, 6. razred

Spet prišel je zdaj med nas,
ta zoprni korona čas.
Ko mislili smo spomladi že vsi,
da korone med nami več ni,
zdaj pa spet med nami tiči.

Namesto da gulili bi šolske klopi,
bili med sošolci veseli vsi,
nam je zdaj vzela to,
da normalno družili bi se lahko.

Želim si, da bi v živo klepetal,
ne pa se z ekranom spogledoval.
Korona, jemlješ mi dragoceni čas,
da brez skrbi bi šel po vas’,
ker misliš, da si glavna ti
in da se te vsak boji.

Korona, prav nič se te ne bojim
in verjamem, da s skupnimi močmi vseh,
ki skrbimo za zdravje na vseh poteh,
te za zmeraj prepodim.

DRUGAČNI ČASI
Bina, 6. razred

Od korone se zvrti,
vsak se boji, da zboli.
Zdaj žalostno je vse,
kaj doletelo nas bo še?

Veliko žrtev imamo že.
Kdaj konča se, nihče ne ve.
Želimo po starem življenje imet’,
se družit in se med seboj objet’.

V hribe hoditi,
se zraka naužiti.
Se v gozdu zgubiti,
na morje oditi.

Čebelice srečat’,
metuljčke ujet’.
Najboljše pri vsem,
pa je korone ne imet.

KARANTENA
Lia Lucija, 6. razred

Joj, ta dolga karantena,
ves čas na pogled samo je stena,
komaj čakam, da je je konec,
da spet slišim šolski zvonec.

Dopoldne samo na računalniku sem,
zraven delam, gledam, pijem, jem …
Imamo pa tudi pogovore,
in sicer preko mikrofona in kamere.

Ko pouka konec je,
čakajo domače naloge me.
Kmalu, prav kmalu kaj že narišem
ali pobarvam ali napišem.

Čez nekaj časa je vse nared,
pošljem učiteljem to na net.
Ko vse narejeno je,
s prijatelji prek G-maila slišimo se.

Potem ko zmenimo se vse,
že narava pokliče me.
Hitro stečem dol na travo,
v to prečudovito se naravo.

Grem z bratcem se igrat,
v peskovnik zgradit mogočen grad,
žogo nato podajava si,
kot to verjetno počnemo vsi.

Prav kmalu pa preseneti nas mrak
in uniči ta ponavljajoči se trak,
saj vem, da naslednji dan bo spet enak.

Pri karanteni ena prednost je,
da z družino več družimo se.
A še vseeno znanje peša nam,
njemu, meni, tebi, vam …

Upam, da s prijatelji kmalu spet vidimo se,
a v živo, ne preko napravice.

Komaj čakam, da karantena konča se,
saj preveč ne maram je,
nekateri mislim, da strinjate se,
nekateri pa se tudi ne.

DRUGAČEN ČAS
Liza, 7. razred

Že nekaj časa muči nas,
je stopila spet na gas.
Polna slabih je stvari,
računalnik gledamo vse dni.

Pouk na daljavo nič kaj prida ni,       
a vseeno trudimo se vsi.

A nekaj dobrih je stvari,
da učitelji na naši šoli so super vsi,
z nami sodelujejo, nas spodbujajo
in nam pomagajo.

Dobra stvar je tudi ta,
da čas za mačke je,
se z njimi igram in
na prostem divjam.

Korona nas naučila bo,
da trenutki s prijatelji največ vredni so,
zato komaj čakam čas,
da stečem spet med vas.

KORONA PROBLEMI 
Žana, 8. razred

Korona, 
nadloga je velika. 
Kot je jasno, 
me nič kaj ne mika. 

Karantene 
si nič kaj ne želim, 
upam, da kmalu 
nazaj v šolo odhitim. 

Virus nas je prebudil, 
na domove nas prikrojil. 

Če zboliš, 
ne ganeš se od doma. 
Doma ležiš 
in si čista koma. 

Ko se testirat ti mudi, 
strah objame vse kosti. 
Medtem ko ti zdravnik 
palčko po nosu vrti. 

Razdalja, maska in razkužilo 
so glavno navodilo. 
Če se tega ne držiš, 
se lahko domov ”preseliš”. 

Raje nasvete zdravnikov spoštuj, 
in nič sam ne pametuj. 
Kajti ko se virus razjezi, 
ti lahko hitro na vrata pozvoni 

Ne delaj po svoje, 
kajti to ni v dobro tvoje. 
Glej z odprtimi očmi naprej, 
in ne reci bolezni ”hej”. 

UJETNIKI DOLGČASA
Pia, 9. razred


Ne vem, kako se naj počutim,
sedaj je vedno sama zmeda,
vsak dan gledam modre maske,
brezbarvna razkužila.

Cele dneve smo ujeti
v naši mali hišici,
ker nočem ga prejeti
tega covid virusa.

Vsak dan gledam iste obraze
in pogrešam stare pozdrave,
pogrešam stare spomine,
ker me je strah, da vse mine.

Ker dolgčas mi postane,
poklicem kdaj Polono,
vendar se ne oglasi,
ker ima korono.

Vsak dan se učimo,
ne pa takih stvari,
ko nam življenje
ponudi več poti.

Zjutraj se težko zbudim,
misleč, da nič ni za počet,
edino kar si še želim,
da bi dobili nazaj star svet.

Trudim se ,da vse
gre po normalnem,
vendar ne morem kar
preslišati na tisoče okužb.

O ta šola na daljavo
cel dopoldne bulim
v računalnik,
da oči mi gnijejo.

Sama tišina je v vas,
Saj sploh ni čudno
glede na naš čas,
a to ni ključno.

Pravijo, da se začelo je na Kitajskem,
noben ne ve kdaj in kje,
jaz pa mislim, da se nas narava brani,
pred nami, kar prav žalostno je.

Predat nam hoče sporočilo,
ki ga mi ne vidimo,
dati nam hoče povabilo
da ljudje se umirimo.

Šola na daljavo
ni enaka kot prej,
kar uči se in glej
ves čas na elektronsko napravo.

Ni iste razlage,
ni iste predstave,
ki jo v šoli dobim,
če v klopi sedim.

Moje mnenje je isto,
ni prednosti, ni slabosti, 
vse je samo čisto noro,  
vendar je polno modrosti. 


(Skupno 167 obiskov, današnjih obiskov 1)